Začelo se je tako, da najprej skoraj nič ni bilo. Ni bilo utripajočih lučk po igralnicah, ni bilo okrasnih venčkov, ni bilo pesmi o zimi in ni bilo časa, da bi si ga vzeli drug za drugega. Vsi smo nekaj čakali, pa še sami nismo vedeli, kaj. Čakali smo Miklavža, Božička, Dedka Mraza. Čakali smo darila, mraz, sneg. Čakali smo in čakali in nato končno prišli na idejo, da bo lepše, če čakamo skupaj. In da smovedeli, kako dolgo moramo še čakati, smo si skupaj naredili praznični koledar. Nanj smo si označili vse pomembne dogodke in vse dogodivščine, ki so bile pred nami ter sklenili, da se bomo vsak ponedeljek ob devetih na hodniku dobili. Ko je bil načrt za naše odštevanje narejen, je bil čas, da vse ideje uresničimo. In ker na žalost ni delovala nobena čarobna palica, čeprav jih imamo v vrtcu res veliko, smo zavihali rokave in zagrizli v delo. Na našem hodniku je kar naenkrat visel koledar, okoli njega veliko lučk, ki so utripale, poplesavale in nas tako vsako jutro popeljale v praznični čas. Tudi naše igralnice so se hitro spremenile in nas opominjale, da so prazniki pred vrati. V njih smo prepevali pesmi o zimi in si res na vso moč želeli sneg. In kot se v vsaki pravljici zgodi, da se uresniči skrita želja, se je uresničila tudi nam. Zapadel je sneg. Skozi okno smo opazovali snežinke in v mislih kovali načrte, kaj vse bi lahko z njim počeli. Na srečo smo dan prej v gozd odnesli živalim hrano, da niso bile lačne, mi pa smo se z veseljem naužili zimskih radosti z lopatanjem, delanjem snežaka in kepanjem. Da je bil dan res pravljičen, smo med tem skupaj okrasili smreki, ki jih imamo na igrišču in v naravnem kotičke. Ogledali smo si dve predstavi. V prvi, To ni pika, smo spoznavali črke, v drugi pa smo zapeli z Mojco Pokrajculjo v njenem piskrčku. Imeli smo celo prave igre s časom. Z njim smo zares tekmovali. In vam povemo… prav vsakič smo bili hitrejši od njega. Pekli smo tudi piškote, plesali, peli, se smejali, si povedali veliko lepega … In kot se za čas praznovanja spodobi, je lepo in praznično dišalo tudi iz kuhinje. Mmmmm, res je bilo dobro. V vsem tem času smo izdelovali voščilnice in ostala darilca, ki smo jih razstavili na dobrodelnem bazarju. Na tem mestu bi se radi zahvalili vsem, ki ste nam pomagali, da je ta uspel in si na njem kaj lepega izbrali. Kot vsaka zgodba, ima tudi tam svoj konec. Vsi listi na koledarju so bili popisani. Odšteli smo vse dni. Podarili smo si vse objeme in poljube. Zaželeli vse lepe želje. In kljub temu, da smo mislili, da smo hitrejši od časa, da ga lahko premagamo, smo vsi spoznali, da čas mineva. Mineva tiho, nič ne reče, nikogar ne čaka. Na nas pa je, da teče tako, da nam je lepo.
V letu 2020 vam želimo, da vam čas teče tako, kot si sami želite in da bo poln smeha, lepih mislih, drobnih pozornosti, ljubezni, sreče, prijaznosti …
