V starosti od enega do treh let otroci svet okoli sebe spoznavajo predvsem skozi igro. Igra ni le zabava, temveč je njihov najpomembnejši način učenja, izražanja in navezovanja stikov z drugimi. Igra ima v tem starostnem obdobju veliko vrednost. Vsak poskus in vsak majhen uspeh pomeni korak naprej v otrokovem razvoju.
V otrokovi igri se sprosti njegova domišljija. Ta mu pomaga, da v igri ustvari in doživi tisto, kar v realnem svetu zaradi svojih zmogljivosti še ne zmore. Otrok vodi svojo domišljijo tako, kot je njemu všeč. Zato je igra povezana z otrokovim zadovoljstvom. V igri nenehno uživa in se z veseljem vanjo vrača. Otroci se ne igrajo z namenom, da bi v igri razvili svoje sposobnosti, vendar v igri dosežejo ravno to.
V tem obdobju otroci radi raziskujejo z vsemi čutili. Tipajo, opazujejo, okušajo, poslušajo in preizkušajo, kaj se zgodi, če predmet spustijo, potisnejo ali zložijo.
Preproste igrače, kot so kocke, žoge, knjige iz kartona in blaga, … ali vsakdanji predmeti, jim ponujajo nešteto možnosti za učenje.
Skozi igro otroci razvijajo:
- gibalne spretnosti,
- govor in razumevanje,
- socialne veščine,
- čustveno varnost, saj se ob igri počutijo sprejete in razumljene.
V vrtcu odrasli otrokom ponujamo varno in spodbudno okolje, kjer lahko raziskujejo v svojem tempu. Pomembno je, da otroka pri igri opazujemo, se mu pridružimo, če to potrebuje, hkrati pa mu pustimo dovolj prostora za samostojno raziskovanje.
Otrok v igri ne beži pred resničnostjo – v njej jo ustvarja, preizkuša in se uči biti to, kar bo nekoč postal. Otroško igro je potrebno razumeti kot otrokove najresnejše dejavnosti.
Lenka Trpin, Travniška soba
