Dežnički so v četrtek, 27. oktobra odpotovali na Slovaško. No ja, čisto zares vendarle ne, saj bi bil to za naše dvo-, tri- in štiriletnike (ter zlasti za njihove vzgojiteljice) res malce prevelik zalogaj. Se je pa zdelo, kot da bi tam zares bili. Slovaška je v resnici za en dan na obisk prišla kar v našo igralnico, in sicer v obliki dveh prijetnih študentk Zuzane in Monike. Gostili smo ju v okviru projekta Svet v učilnici (World in Classroom), ki ga organizira organizacija CMEPIUS.
Otroci so spoznali, da si Slovenija in Slovaška ne delita le prvih štirih črk imena. Tudi tam imajo vrtce z otoki, ki prav tako kot oni radi gledajo risanke (eno smo si ogledali tudi mi), plešejo in pojejo (naučili smo se nekaj tradicionalnih slovaških plesov in iger). S pomočjo zemljevida smo ugotovili, da so tudi na Slovaškem gradovi, mesta, reke in gore ter celo to, da se tudi v slovaščini levu pravi lev, slonu slon in tigru tiger. Dežnički so v zameno predstavili igre in plese, ki se jih najraje igrajo oni. Nato so Zuzano in Moniko s seboj vzeli še na vrt, kjer so jima razkazali kokoši, se z njima lovili in zapletli v pravo bitko obmetavanja z listjem. Prav nič sramežljivo so jima sedali v naročje, razlagali vse mogoče in ju za roko vodili naokrog. Jezik jim ni predstavljal nikakršne ovire. Pomagali smo si z angleščino, izrazi, ki so v obeh jezikih enaki, Zuzana in Monika pa sta se med svojim bivanjem v Sloveniji naučili tudi kar nekaj slovenskih besed. Obisk je bil lepa izkušnja za oboje – otroci so preko igre dobili prve izkušnje medkulturne vzgoje, študentki pa sta začutili utrip slovenskega vrtca in izvedeli tudi nekaj o organizaciji predšolskega izobraževalnega sistema pri nas. Vsem skupaj nam je bilo kar malce hudo, ko je prišel čas kosila in smo se morali raziti – upamo, da se odzoveta povabilu, da nas med bivanjem v Sloveniji obiščeta še kdaj.
