Kako lepo je na Debelem rtiču! Modro morje, na katerem se vedno znova prikazujejo velike tovorne ladje, skrinje, polne sladoleda, veliki in majhni bazeni pa celo taki z mehurčki, sladica po vsakem kosilu, z algami poraščeni kamni v morju, pod katerimi se skriva polno drobnih živalic, ples med lučkami, gusarska trdnjava, ki jo je potrebno vsako leto znova osvojiti, pa sprehodi med vinogradi in po botaničnem parku, v katerem vsako leto opazimo kako novo rastlino. Tam so tudi pisana igrala, gusar Berto, ki zna prepevati in plesati ter seveda naše hišice, ki jih vsako leto še malce polepšajo. Vse to so doživeli tudi štirje otroci iz skupine Pikice s Saro in Anjo. Dnevi, ki so bili na srečo vsak dan daljši (čeprav smo bili pokonci še kar nekaj časa potem, ko je sonce že zašlo) so kar prehitro minili. Na srečo nas je do doma čakala še vožnja z avtobusom čez visok most in skozi kar dva tunela s pisanimi lučmi, ki so bili Pikicam nadvse všeč. Lep pa je seveda tudi povratek na Vrhniko, kjer so otroke nestrpno pričakali starši s toplimi objemi.
