Ko to pišem, so se vtisi že »popredalčkali«, kot radi rečemo. Obrazi otrok so bili najbolj nasmejani in žareči, ko so bili v stiku z živalmi. Sami so se odločili za ježo konja in ob vodstvu gospodarja Janeza v sedlu naredili velik krog.
Iz oči v oči smo se spogledovali z oslico, krmili smo govedo v hlevu. Ob prihodu na kmetijo so nekateri brž komentirali, da smrdi. Hitro smo se zmenili, da je to pač »Kmečki parfum«.
Zanimivo je bilo čisto od blizu opazovati petelina. Janez nas je opozoril, da sta pri petelinu bolj kot kljun in kremplji nevarna »kremplja« nad kremplji. Otroci so spoznali, da rože niso le na travnikih, ampak tudi na petelinjih glavah. Janez nas je izzval, da smo poskusili uloviti kokoš … in smo jo!
Uživali smo na smučišču – sankališču, se prevračali, vozili sami in v vlaku. Zadnji zimski sončni žarki so nam zelo polepšali dan.
Škrati so nam prav na poseben način polepšali dan in pustili cvetlične sledi, igrače pa postavili kar v krog za poslušanje škratjih zgodb…
Uživali smo in zadnji dan sodelovali pri pripravi testa za kruh, ki smo ga dišečega in še toplega odnesli domov.
Skupina Slončki z Barbaro in Ireno