Na požarno vajo so se otroci pripravljali postopoma. Najbolj so jih seveda pritegnila različna prevozna sredstva, kot so: različna gasilska vozila, reševalna in policijska vozila. Še posebno všeč jim je bilo tisto, ki je imelo tudi zvočne efekte. Igro otrok sem nadgradila z dvema večjima lesenima hišicama, kateri sem za potrebe tematskega sklopa, preoblikovala v Gasilski dom in Reševalno postajo. Igro sem občasno prekinila z zvokom sirene in otroke umirjeno povabila, da se primejo za vrvico. Tako smo se prelevili v gasilce, ki s tovornjakom hitijo na pomoč pri gašenju požara. Posredno pa so se otroci navajali na hitro reakcijo, v našem primeru na prijem vrvice ob morebitni potrebi po hitrem umiku iz igralnice. Odšli smo na ogled gasilskega doma. Otroci so si v igralnici lahko ogledali gasilsko čelado in si jo tudi nadeli. Na dan same požarne vaje smo imeli možnost ogleda gasilskega tovornjaka. Poleg igre s stoli v igralnici, to je bil gasilski tovornjak, so se otroci igrali tudi s črvi, kolebnicami. Le-ti so v igri nadomestili gasilske cevi. Na voljo so imeli tudi ležečo lestev, po kateri so hodili spredaj ležno, občasno pa so le prestopali prečke na njej. Otroci so si ogledali različne knjige na to temo, spoznali novo deklamacijo Na pomoč, gori! Sama predpriprava na požarno vajo je bila uspešna, saj na dan vaje nihče od otrok v skupini ni jokal. Vse je potekalo umirjeno.
Palčki z Ines in Barbaro

