Se še spomnite, kako smo oktobra v vrtec poskušali povabiti sonce? Čeprav smo Dežnički zgradili precej visoke lestve, izdelali modele raket in vrtec okrasili z rožami, sonca k nam niso zvabili. Kar pa sploh ni tako slabo, so ugotovili nekateri Dežnički, saj bi vrtec v tem primeru pogorel in nam bi na pomoč moral priskočiti gasilec Franjo.
Nekateri so tudi vedeli povedati, da je sonce zvezda in da so te zelo zelo vroče. Zakaj je temu tako, pa ni znal razložiti nihče od nas. In ker Dežničkih zadevam, ki burijo naše večje in manjše glave, vedno poskušamo priti do dna, smo se podali na odpravo v vesolje, ki nas je vodila skozi naše osončje in še malce naprej, dokler se po dveh mesecih nismo znova vrnili nazaj na Zemljo.
Kot pravi raziskovalci smo začeli z raziskovalnimi vprašanji. Zanimalo nas je, kaj se zgodi, če gremo v sonce in iz česa je zgrajeno. Kateri planeti so v vesolju, če tam živijo vesoljci in ali lahko mi živimo v vesolju? Se z raketo lahko pride do lune? Kaj je komet? Je Afrika planet in ali tam obstaja zelo visok hrib?
Seveda bi lahko na vprašanja precej hitro našli v kakšni izmed poljudnoznanstvenih knjig o vesolju. Ampak knjige pri Dežničkih navadno pustimo za deževne dni, ob vseh ostalih pa raje zaposlimo naše možgane, roke, noge in tudi vsa čutila ter se do odgovorov prikopljemo preko njih. Temo, ki je zares zelo obširna in zaradi svoje abstraktnosti težko dojemljiva tudi za odrasle in celo za največje strokovnjake, smo poskušali narediti čim bolj oprijemljivo. Zato smo v prvem tednu igralnico spremenili v naše osončje. Iz balonov smo napravili osem planetov, luno in sonce, za ostale zvezde pa smo uporabili novoletne lučke in vse skupaj obesili pod strop. O planetih smo spoznali nekaj pomembnih značilnostih in si privoščili kratek skok v zgodovino vesoljskega raziskovanja. Da bi se planetom približali smo nato začeli z izdelovanjem različnih raket, opreme za astronavte in celo vesoljske postaje z vsemi pripomočki, ki jih astronavti pri svojem delu potrebujejo. Preučevali smo vzorce kamnin in se srečali z breztežnostjo, potem pa smo se posvetili še luni in soncu. S poskusi smo ugotavljali, kateri materiali so bolj gorljivi od drugih, kako metoridi in asteroidi oblikujejo lunino površje, lunine mene in kako sonce vpliva na dan in noč na Zemlji. Ugotovili smo, da Zemlja v primerjavi s soncem ni sestavljena zgolj iz plinov, pač pa ima plasti, da notranjost Zemlje na površje pride pri izbruhih vulkanov in da na njenem površju najdemo morja in celine.
Pri svojem delu smo si pomagali s knjigami in z videoposnetki, predvsem pa smo nova znanja usvajali preko igre in poskusov. Podoživljali smo jih preko pesmi, zgodb, likovnega ustvarjanja, medijev, plesa, gibanja, manipuliranja z različnimi materiali in družabnih iger, svoje delo pa smo neprestano evalvirali. Otroci so po končanem tematskem sklopu ocenili, da so bili ravno poskusi tisti, ki so jih najbolj pritegnili, kar bo naše vodilo tudi pri nadaljnjem delu. Čeprav so si otroci o vesolju zapomnili precej, je veliko pomembneje, da so razvijali strategije, kako priti do informacij, in zanimanje za naravoslovne znanosti.
V petek, 12. januarja, smo v avli Želvice za otroke ostalih skupin, starše in druge ljubitelje astronomije odprli interaktivno razstavo, ki obiskovalcem omogoča, da tudi sami preizkusijo vse materiale, ki smo jih uporabljali pri raziskovanju, lahko pa si ogledajo tudi naše kratke animirane filme na temo vesolja v tehniki stop-motion.
Dežnički z Melito in Anjo
