Pravijo, da bo letošnja zima precej huda, kar smo opazili tudi na našem vrtu. Ptiči so pozobali vse sončnice, jagodičevje in sadje, veverice in polhi so si iz lešnikov, orehov in kostanja napravili ozimnico. Žal se na zimo pripravljajo tudi zveri in tako je ena izmed njih, verjetno lisica, nekega septembrskega popoldneva odnesla naša pernata prijatelja, Lizo in Rena. Otroci so si prizorišče ‘zločina’ natančno ogledali. Opazili so pernato sled, ki je vodila v grmovje pri Ljubljanici in razpravljali, kdo vse bi bil za nesrečo lahko kriv. Čeprav smo bili vsi v Želvici ob dogodku zelo žalostni, smo razumeli, da v življenju tako pač gre in da so tudi kokoši del prehranjevalne verige drugih živali. Žalovanje je malo olajšal prihod novega kokošjega para, ki zdaj kraljujeta v našem kokošnjaku. Otroci so ju takoj sprejeli za svoja, kokoš in petelin pa sta se tudi privadila vrtčevskega živžava. Rada se crkljata, na prosto pa ju iz previdnosti še ne pustimo. Lizo in Rena pa bomo vseeno pogrešali in se ju še dolgo spominjali.
