Zamislite si, da bi vaš šef nekega dne prišel k vam z nalogo, da v pisarno povabite sonce. BI ga pogledali, kot da je tudi sam padel iz vesolja? Zamahnili z roko, češ da to vendar ni mogoče? Bi razmišljali o soncu kot o prispodobi in poskušali v delovno okolje vnesti nekaj veselja? Morda bi se lotili drznega načrta za raketoplan, ki bi kljuboval peklenski sončevi vročini? Ali bi preprosto skomignili z rameni? Povsem gotovo pa lahko rečemo, da bi se večina odraslih znašla v zagati.
Ko pa smo prvi teden oktobra v Tednu otroka (ki je letos potekal pod geslom iz naslova prispevka) pred enak izziv postavili otroke na B-vhodu enote Želvica, tovrstne težave ni bilo. Ideje so kar deževale: do sonca bi zgradili lestev, tja bi odpotovali z raketo, ujeli bi ga z laso, vanj metali kamenčke, dokler ne bi padlo z neba, priredili bi mu zabavo, dvorišče okrasili z rožami, na stežaj odprli okna, zgradili posebno ladjo s propelerjem, ki bi jo dvignil prav do sonca, mu zapeli in zaplesali, gradili bi hiše in mostove in še in še. Starejši otroci so izdelali tudi načrte, poiskali in pripravili materiale ter ideje tudi izdelali (v malo manjših različicah, se razume). Svoje delo so ovrednotili in ga konec tedna predstavili tudi ostalim otrokom, s čimer so se lahko otroci učili od vrstnikom.
Letošnja tema Tedna otroka namreč opozarja, da si otroci v vrtcih in šolah želijo inovativnejšega, ustvarjalnejšega učenja in razmišljanja. Želijo si aktivnejše vloge pri načrtovanju vzgojno-izobraževalnega procesa in soustvarjanja okolja, v katerem preživijo dobršen del dneva. Že najmlajši nam pri različnih dejavnostih in projektih, kot je bil denimo ta, dokazujejo, da znajo in zmorejo, zato je pomembno, da je njihov glas prav tako vreden in slišan kot glas odraslih. Če jim prisluhnemo, ugotovimo, da imajo odlične zamisli o organizaciji dnevne rutine, temah, o katerih bi se radi pogovarjali, da znajo povedati, kaj jim je všeč, kaj ne in kaj bi radi spremenili. Vrtec kot institucija na mikro ravni namreč predstavlja celotno družbo in prek tovrstnih izkušenj se otroci oblikujejo v aktivne državljane, ki bodo svet spreminjali tudi v odraslem življenju.
Sonca zares sicer v vrtec nismo pripeljali (saj bi naš vrtec v tem primeru zgorel, kot so ugotovili nekateri otroci), smo pa v vrtec gotovo prinesli veselje, pozitivno energijo in vedrino, ki jo prav tako predstavlja. Za to so poleg že opisanega poskrbeli tudi gledališka predstava Pika potuje po svetu (Zavod Enostavno prijatelji), dan po željah otrok in druženje ob plesu in glasbi.
