Vročega popoldneva, 4. junija, je naše igrišče postajalo vedno bolj živo. Zaslišala se je glasba, na travniku pod drevesi se je oblikovala nenavadna pot, ki je velikim in malim podplatom nudila čutne izzive. Nastajali so mavrični mehurčki in meeeeeeeeehurji, ki so iskali pot pod nebo. V senci dreves je nastajala galerija slik, narejenih z razpršilkami. Mali in veliki »mornarji in gusarji« so si na terasi izdelovali ladje, ki jih bodo odpeljale poletju naproti.
Kanglice, zalivalke in lončki so se polnili in zalivali vse povprek, tudi vzgojiteljice. Čopiči so poskakali v vodo in puščali sled na asfaltu. Pridne roke peričic so prale, obešale …perilo.
Izza vogala je dišalo mmmmmmmmmmmmmmm!
Mrežasto srčasti vaflji z marmelado in čokolado so pobožali želodčke, na obraze otrok in staršev pa izvabili nasmeh. Luštno je bilo!
