Področje gibanja je pomembno za celosten otrokov razvoj, tega so se zavedali že ustanovitelji predšolske vzgoje na Vrhniki, daljnega leta 1947, kar je razvidno tudi iz zapisov v Kroniki takratnega Doma dela in igre. To prepričanje se je širilo vsa nadaljnja leta izvajanja vzgojno izobraževalnega dela v našem vrtcu. Zato je bilo pričakovano, da smo se leta 2004 priključili Projektu FIT. S pridobljenim znanjem smo postopoma spreminjali naš izvedbeni kurikulum.
V Vrtcu Vrhnika poteka vzgojno izobraževalno delo v petih enotah: Barjanček, Komarček, Rosika, Žabica in Želvica. Vsaka enota živi kot organizacijska celota, s svojimi posebnostmi, značilnostmi in se povezuje s svojim neposrednim okoljem.
Zavedamo se, da je gibanje primarna otrokova potreba in zelo pomemben dejavnik v otrokovem razvoju. Otrokom ponujamo zanimive didaktične pristope pri usvajanju novih znanj in spretnosti, saj gibalne dejavnosti omogočajo otrokom nenehno aktivnost v vseh letnih časih in v vseh vremenskih situacijah.
Otroci preživijo v vrtcu velik del dneva. Zavedamo se, da jim moramo posledično z ustreznimi vzgojnimi pristopi ponuditi čim bolj optimalne pogoje za njihov ustrezen gibalni, oz. celosten razvoj. Na podlagi najnovejših spoznanj s področja znanosti, različnega znanja pridobljenega na izobraževanjih ter s pomočjo opažanj, da so današnji otroci gibalno vedno bolj šibki, da predlogo sedijo, pretirano uporabljajo IKT, da jih starši s pretirano zaščito ovirajo pri razvoju njihove samostojnosti in odgovornosti, smo prišli do spoznanja, da je nujno potrebno spremeniti izvedbeni kurikulum. Kakšnega vzgojnega pristopa se pri delu poslužujemo, je odvisno od več dejavnikov. Prav gotovo ima tu najpomembnejšo vlogo vodstvo ter strokovna usposobljenost strokovnih delavcev z njihovo pripravljenostjo na spremembe. Spreminjanje prakse, skupaj s profesionalnim razvojem strokovnih delavcev, je dolgotrajni proces.
Našo prakso smo postopoma spreminjali tako, da smo najprej posvečali več pozornosti medpodročnim povezavam, povezovanju gibanja z vsemi ostalimi področji Kurikula in dodatnemu izobraževanju delavcev. Fit vsebine smo vključili v Letni delovni načrt Vrtca Vrhnika, v Samoevalvacijo in v Razvojni načrt, kjer smo spremljali, beležili in evalvirali napredek otrok. Nekoliko bolj smo se začeli osredotočati tudi na sam pomen evalvacije dela strokovnih delavcev in načrtnemu spremljanju izvajanja Fit vsebin. Vse to smo nadgradili z vključevanjem Fit gibalnih metod v vzgojno delo. Najprej so jih v prakso implementirali Fit koordinatorji in posamezni strokovni delavci, ki so področje gibanja že dnevno vključevali v vzgojni proces. Veliko praktičnih izkušenj smo pridobili s hospitiranjem nastopov ge. Barbare Konda in skupnimi analizami po izvedbi dejavnosti. Nadaljnji korak pri spreminjanju naše strategije poučevanja so bile priprave, ki jih je za posamezen oddelek, oziroma skupino napisala ga. Barbara Konda. Pri tem so delno sodelovali tudi strokovni delavci z izbiro področja, vsebine in cilja. Tako načrtovane dejavnosti so se najprej izvedle enkrat letno, v okviru Fit- dneva, na katerem je bilo prisotno tudi vodstvo vrtca. Na začetku je bilo zaznati kar nekaj nezadovoljstva s strani strokovnih delavcev, saj so bile priprave obširnejše od dosedanjih, potrebno je bilo veliko prilagoditev dejavnosti, veliko težav je bilo tudi s samim poznavanjem gibalnih metod. Kljub zgoraj omenjenim uvodnim težavam, pa smo si bili enotnega mnenja, da so bili odzivi otrok zelo dobri, da so bili vsi otroci aktivni na sebi lasten način, zaznali smo tudi manj konfliktnih situacij. Nadgradnja tega dela je tudi individualni coaching, ki ga izvaja ga. Barbara Konda s svojo ekipo.
Proces spreminjanja se je nadaljeval z izvedbo dveh Fit- dnevov, enega smo izvedli v jesenskem in enega v pomladnem času. Trudimo se, da bi vse FIT vsebine, ki se že dolga leta izvajajo (interni program izobraževanj, izbrane Fit vsebine; vadbena ura, aktivni sprehod, hidracija, PUŽ,…), vključno s FIT- dnevoma, postale stalnica našega dela.
S postopnim spreminjanjem izvedbenega kurikuluma, smo na ravni vrtca veliko pridobili. Poleg spreminjanja strategije učenja smo velik poudarek dali tudi postopnemu spreminjanju poteka uvajanja novincev. S pomočjo hospitacij strokovnih delavk, primerov dobrih praks, smo prišli do spoznanja, da se te dejavnosti lahko izvajajo tudi v igralnicah, na igrišču, gozdu,.. Posamezne vsebine se implementirajo tudi v Aktiv za promocijo zdravja.
Za dober končni rezultat je potrebno kontinuirano delo, s tem postajajo strokovni delavci bolj suvereni, se bolj povezujejo, izmenjujejo mnenja, predloge in primere dobrih praks. Če so bili na začetku strokovni delavci usmerjeni predvsem v samo strukturo priprave in njeno prilagoditev, so sedaj veliko bolj osredotočeni v samo pripravo na dejavnost in izvedbo le te. Poleg tega ugotavljajo, da je pri tovrstnem delu ključnega pomena dobro sodelovanje v tandemu, predpriprava sredstev in poznavanje te metodologije.
Zavedamo se, da je spreminjanje prakse dolgotrajen proces pri katerem je pomembna jasna opredelitev ciljev v Letnem delovnem načrtu in kontinuirano izvajanje in spremljanje le teh.
Vodstvo in strokovni delavci moramo biti povezani, si biti v oporo, ko morda ne gre po načrtih in predvsem, da vztrajamo in ostajamo v gibanju.