Tako, kot smo se to zimo veselili snega , tako smo tudi komaj čakali na zimovanje. Dosledno smo na koledarju beležili dneve do odhoda in končno je prišel 14. marec, ko smo se »Sončki« z avtobusom odpeljali dogodivščinam naproti. Iz minute v minuto smo bili bližje Četeni Ravni. Tam sta nas na turistični kmetiji Pr’ Ožbet pričakala gospodar Janez in gospodarica Milena. Po malici nas je Janez odpeljal na sprehod po bližnji okolici. Snega je bilo že bolj malo, smo pa zato videli polno potočkov, rožic, žuželk,…dobro pa smo opazovali tudi, če bi kje zasledili škratke. Spremljalo nas je rahlo mežikanje sonca, zato so nam bile bunde kar malo odveč. Po kosilu smo si ogledali kmetijo, spoznali delo v hlevu,… nekateri so jahali konja, pri sosedih pa smo videli srnico. Zvečer nas je čakal še pižama žur in medtem ko smo plesali so nam škratki na vrv navezali naše ljubkovalne igrače, ki jih imamo za spanje. Joj, koliko dela smo imeli, da smo jih rešili. Drugi dan smo se odpravili z lopatami na smučišč – celo je bilo naše, saj je sezone smučanja konec, snega za nas pa še dovolj. Popoldan smo se seznanjali s kleklanjem in pridobivanjem moke v mlinu. Zopet so nam med večerjo ponagajali škrati, tokrat so nam zvezali pižame. Odločili smo se, da jim nastavimo past. No, vanjo so se ujeli le vzgojiteljičini copati. Tako pa smo pri zadnjem dnevu…pakiranje svojih stvari v kovčke, še malo skupne igre v našem stanovanju, v katerem smo se počutili odlično, kosilo in odhod domov. Hitro je minilo. Nekaj otrok je predlagalo, da bi kar na zimovanju počakali na letovanje, potem veste, da nam je bilo resnično lepo.
Skupina »Sončki« z Damjano, Emo in Katarino
