Če smo se lansko zimo pritoževali, da je snega zapadlo čisto premalo, nam ga je letošnja postregla z vsaj dvojnim odmerkom. Tako otroci v Želvici niso zaman otožno pogledovali v sivo nebo in noskov pritiskali ob okenska stekla, pač pa so lahko zimske radosti užili do potankosti. In ko smo za sankanje izkoristi vse hribčke v bližnji in daljni okolici vrtca, izdelali snežne potičke in celo družino snežakov, travnike prekrili s snežnimi angelčki, odmetali sneg po poteh in okoli našega kokošnjaka ter okepali vse prijatelje, je prišel čas za še večje izzive. Pravzaprav kar za največjega med športnimi izzivi – za olimpijske igre. Na televizijskih ekranih smo namreč februarja odrasli in otroci z zanimanjem spremljali zimske olimpijske igre v južnokorejskem Pjongčangu in drug drugem dnevno poročali o uspehih naših in tujih športnikov. Odločili smo se za osem disciplin, nekaj povsem enakih olimpijskim, nekatere pa smo malce priredili. Tako smo se pomerili v smučanju, teku na smučeh, oviratlonu, metu v tarčo, lopatkanju, vleki sani, hokeju in vožnji z bobom.
Kot se spodobi, smo začeli s slavnostno otvoritvijo. Z zastavami in transparenti smo ponosno korakali po igrišču Želvice in sprevod zaključili pred vsem dobro znanimi olimpijskimi krogi. V naših igrah se sicer ni povezalo pet celin, pač pa sedem skupin – Bibe, Klobučki, Pikice, Dežnički, Medvedki, Kužki in Miškolini. Prisluhni smo olimpijski himni, družno zapeli našo Zdravljico, nato pa smo s podajanjem olimpijske bakle prižgali olimpijski ogenj, ki je gorel vse dni olimpijade. Pozabili nismo niti na maskoto – velikega Želvaka. V dneh, ki so sledili, so se otroci v športnem duhu – vsi dobro vemo, da je važno sodelovati, ne zmagati – preizkušali v različnih športnih disciplinah. Nesebično so si delili športno opremo, se spodbujali ob uspehih in padcih, sodelovali, usvajali pravila, premagovali meje vzdržljivosti in nekateri tudi svoje strahove. Za opravljene naloge so na kartončke okoli vratu lepili nalepke, ki so jim ob slavnostnem zaključku prinesle kolajne.
Cilj olimpijskih iger je prispevati k grajenju mirnejšega in boljšega sveta, k izobraževanju mladih prek športa, v katerem ne vlada diskriminacija, pač pa olimpijski duh, medsebojno razumevanje, prijateljstvo, solidarnost in poštenost – vse to, za kar si prizadevamo tudi v Želvici. Prav vse dni v letu.
