Strokovne delavke smo že v letni delovni načrt načrtovale izlet v Živalski vrt v Ljubljani. Tako smo se v petek, 20.5., tri skupine iz enote Žabice odpravile na izlet. Otroci so ga že nestrpno pričakovali in cel teden spraševali kdaj gremo na izlet z avtobusom. Končno je prišel čas za odhod. Takoj po zajtrku smo pričakali avtobus in se odpeljali proti Ljubljani. Med vožnjo so otroci opazovali promet okoli nas, naravo, ceste, komentirali kaj vidijo ter pripovedovali svoje izkušnje. Kar hitro smo prispeli do Živalskega vrta, kjer smo še enkrat ponovili pravila za katera smo se dogovorili že v vrtcu.
Otroci so si najbolj želeli videti slona, opice, medveda, žirafe. Ogled smo začeli pri domačih živalih in majhnih, prikupnih opicah ter nadaljevali do zeber in tigra. Nato smo prišli do medveda, opic in volkov, ki so bili še posebej zanimivi in smo jih kar malo s strahom gledali. Največ časa smo se zadržali pri opazovanju slona. Šli smo tudi v otroški živalski vrt, kjer smo božali majhne kozice, ki so bile zelo poskočne in so nam hitro ušle izpod rok na varno. Prišli smo še do žiraf, kjer smo opazovali njihovo eleganco in dolge vratove. Nato pa smo prispeli še do kač, ki smo jih opazovali kar malo bolj od daleč. Nato smo si vzeli nekaj minut odmora in se odžejali ter nato nadaljevali pot. Najbolj zanimiv del pa je prišel ob koncu našega obiska. Opazovali smo hranjenje morskega leva ter ga pobliže lahko spoznali. Otroci so z zanimanjem spremljali predstavo. Morska leva sta bila zelo razigrana kar je čutilo tudi nekaj otrok, ki sta jih malo zalila z vodo. Z zanimanjem smo opazovali njune vragolije v vodi. S to dogodivščino pa se je naš obisk v Živalskem vrtu tudi zaključil. Čas je hitro mineval in že je bil čas, da gremo na avtobus in nazaj v vrtec
Pot nazaj je minila mirno, saj so bili otroci utrujeni in polni novih doživetij. V vrtcu so strnili nekaj misli. Rekli so, da je bilo zanimivo in da bi še šli. Bili so veseli in zadovoljni, pa čeprav smo igrala in sladoled spustili. To pa morda pride na vrsto naslednjič. Otroci in vzgojiteljice smo odšli domov nasmejani, zadovoljni in vsi polni novih izkušenj. Na koncu bi se zahvalili še Tjašini babici, ki je šla z nami ko spremstvo in nam pomagala na našem izletu.
Lidija Slana in Sonja Maček
