»Zasaditi vrt pomeni verjeti v jutri.« A. Hepburn
Na gredice našega naravnega kotička že nekaj časa nismo zasadili nobene sadike, tudi v skalnjak nismo dodali novih rož. Morda zato na prvi pogled ni videti prav nič posebnega. Vsaj bohoti se ne tako, kot se je v prejšnjih letih. A v resnici noben vrt ni povsem običajen. Je zapleten in edinstven preplet žive in nežive narave, ki raste in se razvija, ne glede na to, koliko vanj posegamo. Ker prejšnje leto gredic nismo obdelovali, smo imeli spomladi več časa za opazovanje ostalega življenja v njem. Čudovita mešanica pisanih plevelov in divjih cvetlic je pokrila prazno zemljo, v ribniku pa smo našli in popisali mnogo novih živali in rastlin. Naravni kotiček smo še vedno vsakodnevno s pridom uporabljali. Otrokom namreč ni pomembno, če vrt ni vedno oplet, če vsak kamen ni na svojem mestu, če kje leži kaka pozabljena igrača ali če nam kak vrtni eksperiment ravno ne uspe. Radi ga imajo in z njim živijo v vseh letnih časih, v vsakem vremenu in v tistem stanju, v katerem pač je. Vrt zanje ne pomeni le pridelane zelenjave, je njihov prostor za igro in raziskovanje, ustvarjanje skritih kotičkov, dom za kokoši in druge živali. Prostor, kjer so dovoljeni blatni škornji in umazana kolena, prosto tekanje, igra z različnim naravnim materialom, kopanje lukenj in delanje napak.
Zgodaj poleti smo zamenjali zemljo na gredah, hišnik Vili je postavil visoke grede, na vrt so prihrumeli bagri in začeli ustvarjati Dinozavrovo deželo. Posadili smo drevo ginko in tri nove breze, bambus, praproti in nekaj drugih trajnic. Uredili smo tudi čutno pot in skalnjak. 16. oktobra pa smo na pomoč poklicali še starše, stare starše in otroke, ki so uredili kompostnik, napolnili visoke grede, opleli skalnjak in gredice v Dinozavrovi deželi, po tleh razporedili pesek, položili opeke in opravili še mnogo drugih opravil, za katere v pestrem vrtčevskem živžavu občasno zmanjka časa. Ob pečenem kostanju in jabolkih iz krušne peči je bilo nekaj časa tudi za kramljanje.
Dragi starši, stari starši, otroci in ostali pomagači, najlepše se vam zahvaljujemo za vso vašo vloženo energijo. Morda se vam zdi, da vaša pomoč ni nič posebnega, da si dvakrat na leto zgolj umažete roke in nam malce pomagate pri vrtnarjenju. V resnici delate veliko več. Otrokom in odraslim pomagate ustvarjati prostor, kjer se lahko umirimo, učimo, sklepamo tesnejše vezi in rastemo. Podarjate nam svoj čas in v zameno ne zahtevate ničesar. To je izjemno delo, ki spreminja svet. Za to smo vam iskreno hvaležni.
