Tudi mi v rdeči igralnici se zelo radi igramo v naravi, jo raziskujemo, opazujemo, ugotavljamo kako lahko uporabimo naravne materiale in predvsem se radi družimo v naravi. Tekom leta ugotavljava, da otroci v dejavnostih v naravi veliko sodelujejo, se dogovarjajo, dajejo ideje kaj in kako bi kaj naredili, spoštujejo naravo in opozarjajo drug drugega na nepravilnosti. V gozdnem kotičku se razvijajo igre, pogovori, dogovori in nova prijateljstva. Včasih pa naravo prinesemo tudi v igralnico in stvari iz narave uporabimo na malo drugačen način. Tako smo smrekove vejice, drevesne palčke in storže uporabili kot čopiče, ustvarjali ter preizkušali kakšne sledi puščajo za seboj.
Načrtovali sva tudi dneve brez igrač. Namesto klasičnih igrač sva otrokom ponudili različne materiale, s katerimi so otroci sami iskali rešitve in ideje kaj z določenim materialom početi. Ko so dobili material, so ga le malo preizkušali, šele čez nekaj časa se je igra razvila in je nato dolgo trajala. Pri teh dejavnostih so otroci pokazali veliko domišljije in idej, veliko je bilo komunikacije, dogovarjanja, sodelovanja. Nekaj otrok je začelo sestavljati različne kompozicije, začeli so se igrati igre vlog, nekateri so želeli ustvarjati, vsak si je našel način kako bo uporabil sredstva.
V sodobnem svetu čas teče vedno hitreje, zato spodbujava otroke, da se kdaj ustavijo, umirijo in se osredotočijo na svoje notranje občutke. V ta namen se je dobro obnesla čutna pot iz odpadnega in naravnega materiala. Pripravili smo jo skupaj z otroki, sestavljena pa je bila iz plastičnih pokrovčkov, odpadnega blaga, stiroporja, mehurčkaste folije, vejic ipd. Otroci so tako po različnih podlagah hodili bosi in zaznavali, kje se počutijo prijetno in kje ne.
Veselimo se toplejših dni, ko bomo lahko še več časa preživeli v naravi, jo spoznavali in raziskovali. Z naravo smo namreč tesno povezani, ponuja nam neskončne možnosti zaposlitve, daje nam energijo, nas povezuje in tudi pomirja.
Skupina: rdeča igralnica
z Lidijo in Mašo
