V skupini Vetrnice smo se odločili, da si poiščemo gozdni kotiček, ki bo samo »naš« in ga bomo lahko opazovali v vseh letnih časih. Tako smo se podali na pot proti Sv. Trojici in njeni okolici. Ravno, ko smo mislili, da smo kotiček našli, smo ugotovili, da je že zaseden, saj so se v njem že igrali drugi otroci. Tako smo se podali naprej in si poiskali nov kotiček, v katerem so se otroci smejali, prosto tekali in se lovili, se igrali domišljijske igre, predvsem pa pridobivali senzorne izkušnje. Pri opazovanju otrok sva ugotovili, da se otroci v gozdu dobro počutijo, veliko je socialnih interakcij med otroki, otroci se med seboj povezujejo in so v svoji igri ustvarjalni. Gozd je za otroke prostor, ki je poln izzivov. Če v gozdu zamižiš, ugotoviš, da slišiš marsikaj. Predvsem pa je zanimiv sam naravni material in njegova transformacija v različne pripomočke – igrače glede na potrebo trenutne igre. Tisti dan smo se tam poigrali, za naprej, pa si poiščemo nov kotiček, ki bo nekoliko umaknjen in bo omogočal, da so otroci samostojni, motivirani in ustvarjalni za delo. Po vrnitvi v vrtec smo naredili nevihto idej, kjer so otroci nizali svoje ideje, kaj vse lahko počnemo v gozdnem kotičku in to zapisali na plakat. Tekom leta, bomo plakat dopolnili z novimi idejami, ki se bodo zagotovo porodile z večkratnim obiskom v njem. Vsak otrok je individuum, vsakega zanima kaj drugega, zato bomo v prihodnje ne glede na sonce ali dež odhajali v gozd, midve pa bova spremljali njihove odzive, izbor njihovih iger in interakcijsko druženje z vrstniki.
Katarina in Jacqueline
