Po dolgem pričakovanju je končno napočil dan, da se odpravimo na zimovanje. Avtobus nas je odpeljal čez kar nekaj ovinkov do treh kmetij na Četeno ravan. Ena od njih se je imenovala pri Ožbet. Pozdravilo nas je krasno sončno vreme. Tako smo si najprej ogledali igrišče na katerem nas je pričakala pijača, ter dobra domača malica. Nato smo z gospodarjem Janezom odšli na sprehod v gozd, kjer so domovanja škratov, njihova kopalnica, vrvice za sušenje perila,… Nekateri smo uspeli videti tudi kakega škratka. Vrnili smo se do kosila. Po njem smo končno videli kje bomo spali. Vsak si je izbral sobo in posteljo. Nato je bil čas za igro in raziskovane sob. Po popoldanski malici smo jahali konja in se učili klekljanja. Sledila je večerja in po njej zabava in modna revija pižam. Bilo je zelo zabavno. Utrujeni od dolgega dne smo kar težko zaspali.
Jutro je bilo za nekatere zgodno, druge pa je zbudil zvon na sosednji cerkvi. Ko smo se uredili in pojedli zajtrk, je bil čas, da se odpravimo na lopatanje. Izkoristili smo še zadnje zaplate snega. Pred kosilom nam je gospodarica Milena pokazala, kako se zamesi kruh. Povedala nam je kaj je lopar, burka, grebla in metla… Ko smo pojedli zelo dobro kosilo, nas je premagala utrujenost. Potrebovali smo popoldanski počitek. Nato nas je zunaj čakal gospodar Janez, da nam pokaže hlev in vse njegove živali. Videli smo tudi mlin. Povedal in pokazal nam je, kako nastane moka. Povabil nas je, da skupaj z njim postavimo kres. Med večerjo so nam škratje trkali na okna. Nato so nam ponagajali še v sobah. Zvezali so nam vse pižame in razmetali postelje. Ker se je zunaj že stemnilo je bil čas, da vzamemo svoje svetilke in se zberemo ob kresu. Za nekaj trenutkov se nam je prikazal velik škrat. Našli smo njegovo sporočilo in navodila, da smo prišli do zaklada. Ob vrnitvi v sobe, smo si razdelili zaklad. Nato se umili, ter takoj zaspali.
Zvon je naznanil novo sončno jutro. Čakal nas je zajtrk in po njem pospravljanje prtljage. Gospodarica Milena je že zakurila krušno peč, ter pripravila čarobno mizo – mentrgo. V njej je čakalo testo, katerega je vsak dobil kos, ga dobro pregnetel in dal v, s prtičem obloženo, posodo. Ko se je testo dvignilo ga je Milena na loparju dala v peč. Med tem, ko smo na igrišču čakali avtobus, so se hlebci spekli. Polni vtisov, ter dobre volje smo se odpeljali v dolino, kjer so nas pričakali domači. Veste ni lahko kar dva dni biti od doma brez staršev, vendar smo ponosni, da smo že tako samostojni. Pripravljeni na šolo.
skupina: Vesoljčki
avtor: Majda Žakelj
