Letos nam je jesen postregla z resnično lepim, pisanim in toplim vremenom. Zato smo to tudi kar najbolje izkoristili in se veliko potepali. Še posebno pa nam je ostal v spominu zelooo aktivni sprehod, na katerem smo celo pot lovili Sivega miška. Ob prihodu v vrtec smo pojedli malico, se oblekli in se pripravili na avanturo. S seboj smo vzeli seveda tudi Sivega miška. Najprej smo se odpravili do Kolišč na barju. Tam smo se najprej segreli s kratkim tekom, tako smo telo pripravili na aktivno dogodivščino. Takoj za tem pa smo se odpravili na lov za Sivim miškom, ki nam je na poti spoznavanja jesenskih barv vseskozi nastavljal ovire. Najprej smo morali skozi ozek in nizek zajčji tunel, nato po krtkovih visokih piramidh, pa preko globokih medvedovih stopinj, pa po dolgem žirafinem vratu, vse preko visokega in strašnega visečega mostu. Pa še ni bilo konec!! Zagugati smo se morali na premični deski, splezati na najvišjo točko v hišici na drevesu in višje, še višje in zopet in znova. Na samem vrhu smo si malo odpočili, se posončili, napolnili želodčke in se spustili nazaj na trdna tla. In pogumno odšli dalje. Spotoma smo spoznavali različne jesenske barve, ki nam jih ponuja narava. Ustavili smo se še pri Naši mlaki, da bi si ogledali ali se v njej kaj skriva. Želvice sicer nismo videli, je na v njej plavalo nekaj manjših ribic. Še zadnje kapljice energije smo izkoristili za podvig na Sveto Trojico. Na samem vrhu smo se ulegli na klopco in uživali ob poslušanju zgodbe o Sivem mišku in njegovih barvah. Neznansko smo uživali!!!!
Pikice s Saro in Saro
