17.2.2015 je bil torek. Toda ne čisto navaden. Bil je pustni torek. Na ta dan v vrtec ni bilo otrok, ampak so namesto njih prišli gusarji, princeske, mucke, čebelice, metuljčki, ninje, spidermani, žabice, zajčki, in še veliko drugih pustnih maškar. Tudi vzgojiteljic ni bilo in za male nadebudne maškare so skrbeli snežaki. Pri zajtrku so nam zadišali krofi in z veseljem smo jih pojedli, saj je bil pred nami pester dan. Takoj po zajtrku smo se zbrali v prekrasno okrašeni dvorani, kjer smo skupaj zapeli in zaplesali. Pripravili smo še posebno modno revijo, na kateri so se predstavile vse pustne maske. Čas nam je hitro mineval in male nogice so postajale utrujene. Toda ni bil še čas za počitek. Kot vsako leto so nas obiskali otroci iz šole in se nam pridružili na zabavi. Kmalu za njimi pa so prispele še težko pričakovane Bevške maškare. Naše druženje so popestrili z živo glasbo, male maškare pa so najbolj razveselili očki, ki so bili čisto pravi peki Mišmaši. Tako je imela skoraj vsaka velika maškara v naročju eno ali dve majhni in vsi smo se pozibavali ob veselih ritmih. Prišel je čas, ko so se peki in miši iz Pekarne Mišmaš morali odpraviti naprej po vasi. Pomahali smo jim v slovo in kje je po licu pritekla tudi kakšna solzica, ki se seveda hitro posušila. Naprej po vasi so odšli tudi šolarji in kar naenkrat se je zdela dvorana prazna. Malo smo še zaplesali in počasi so na kosilo odšli naši najmlajši, potem malo starejši, najstarejši pa smo malo pospravili dvorano in vsi precej utrujeni odšli v igralnico. Po spanju se je v vrtcu prikazal marsikateri otrok, ki ga prej nismo videli, nekatere maškare pa so vztrajale do večera.
Za nami je prekrasen dan in mislim, da se marsikdo že veseli naslednjega 🙂
V imenu snežakov zapisala Daniela Žvokelj
