November je bil v naši skupini prav poseben, saj smo se potopili v igrivi svet poklicev. Naša igralnica se je spremenila v frizerski salon, laboratorij, delavnico, bolnišnico, knjižnico in celo pravo majhno gradbišče. Otroci so se z velikim navdušenjem preizkušali v vlogah odraslih, si nadeli različne pripomočke, ustvarjali, raziskovali in predvsem ogromno improvizirali. Pri spoznavanju poklicev so nam z veseljem pomagali tudi starši, ki so otrokom predstavili svoje delo. Frizerka nam je pokazala pripomočke in narekovala pravo frizersko vzdušje, pri čemer so otroci nastopili kot navihani modeli z novimi frizurami. Ob UV lučki smo iskali nevidne bakterije in se počutili kot pravi znanstveni detektivi, kemičarka pa je poskrbela za čarobne poskuse, ki so sprožali številne “vau” trenutke. Radiološka tehničarka nam je na preprost način približala svoje delo, mizar pa je predstavil stroje in kose lesa ter otrokom omogočil, da iz pripravljenih delčkov celo sestavijo svojo kocko. Posebej nežno doživetje je pripravila medicinska sestra – babica, ki je otrokom pokazala, kako na svet pride dojenček, kakšna skrb ga čaka ob rojstvu in kako so oblečene babice in sestre v porodni sobi.
Ob vseh teh predstavitvah so otroci v kotičkih zavzeto igrali različne poklice – postali so kuharji, zdravniki, gradbeniki, poštarji, knjižničarji in vzgojitelji, vsak s svojo domišljijsko nalogo, ki jo je opravljal s ponosom in otroško resnostjo. Ves mesec je bil prežet z radovednostjo, novimi izkušnjami in toplino. Najlepše pri vsem pa je bilo sodelovanje staršev, ki so s svojo pripravljenostjo, časom in prijaznostjo otrokom približali pomen svojega poklica na najbolj pristne in doživete načine. Otroci so iz vrtca odhajali polni vtisov, vprašanj, navdušenja in ponosa, mi pa smo hvaležni za čudovito skupno izkušnjo. November nam je še enkrat pokazal, da je vsak poklic pomemben, vsak nekaj zna – in skupaj ustvarjamo svet, v katerem se otroške sanje lahko svobodno razvijajo.
Skupina Rajalnica s Petro in Tatjano.
Skupaj smo sestavili tudi hudomušno zgodbico z naslovom V mestu Rajalnica, v kateri ima vsak otrok svojo vlogo in opravlja prav poseben poklic. Upamo, da vam zgodba všeč, in tako zabavna, kot je nam.
Dragi bralci.
Dobrodošli v mestu Rajalnica. V našem mestu je veliko stavb, kjer dela ljudje z različnimi poklici. Imamo knjižnico, pošto, frizerski salon, zdravstveni dom in porodnišnico, gostišče pri Rosiki, gradbeno podjetje, pisateljico in mizarsko delavnico.
V knjižnici izposojo knjig vestno spremljata knjižničarka Ana in Brina. Ani je njen poklic všeč, ker rada piše, Brini pa, ker zlaga knjige. Skupaj skrbita, da so vse knjige popisane, to natipkata na računalnik. Ko si pridejo drugi izposodit knjige, Ana pravi, da tam naredi »PIP«. Občasno jima na pomoč priskoči tudi knjižničarka Zarja (ki je drugače menedžeka gostišča pri Rosiki), pomaga pri pisanju listkov, ki jih damo v knjigo. Zarja pove, da se v knjižnici knjige izposodi in odnese domov, ko pa se jih prebere, jih je potrebno vrniti nazaj. Zarja si najraje izposodi knjigo o Smrkcih.
Na naši pošti in banki je vedno pestro, poštarica Sara in Inaja, bančna uslužbneka Valeria in poštar Gašper ves čas hitijo razvažat pošto in na okencu skrbijo za plačane položnice. Skrbijo, da so na pismih znamke, te nalepijo na razglednice. Sara skrbi, da so vse položnice pravočasno plačane, Gašper pa pride po pisma in jih nese ljudem po mestu Rajanica. Inaja in Valeria Gašperju pomagata pri pripravi paketov za paketomat , pišeta naslove za dostavo in Gašperjev razvoz z njegovim električnim avtomobilčkom. Na pošti je vedno pestro. Pišejo čeke in štetejo denar.
Naš frizerski salon vodi zabavna frizerka Maruša. Je spretna z rokami-umiva lase, striže lase, plete kitke, češe in barva lase. Ko jo pri delu obišče prijateljica Liana pozabi na svoje stranke, saj se tako zaklepetata. Takrat po nesreči postriže kar Liano in ne tistega, ki je prišel na frizuro. Ker je zabavna, se hitro izmaže s pretkanim izgovorom, ki vedno vžge. Kot frizerka, Maruša najraje barva, in sicer s svojo najljubšo barvo- vijolična. Takrat na vrata obesi zapis- DANES BARVAMO- Z VIJOLIČNO. Kadar ima Maruša pri delu gnečo, ji na pomoč priskoči Sara (tista s pošte, ki vse zna), Zala (ki je sicer zdravnica) in Ajda (ki je medicinska sestra pri zdravnici Zali).
V mestu Rajalnica imajo zdravniki polne roke dela. Pediatrinja Zala skrbi za zdravje otrok, medtem ko sestra Ajda naroča otroke, ko starši pokličejo na pregled. Ta jim po navadi izmeri temperaturo, ob koncu pregleda, pa jim da štampiljko. Kirurg Bine skrbi, da je operacija vedno uspešna. Pri operaciji mu asistira specializantka Izabela, ki mu podaja instrumente med operacijo. Za njih pa je drugače posebno zadolžena instrumentarka (operacijska medicinska sestra) Noemi, ta z Binetu aktivno asistira in podaja instrumente. Poleg splošnih zdravnikov in pediatrov je del zdravstvenega doma v mestu Rajalnica tudi porodnišnica. To vodi babica Pika. Skrbi, da se mamice med porodom dobro počutijo ter da so dojenčki v dobrih rokah in odlični oskrbi, ko prijokajo na svet. Pika mamicam pokaže, kako se dojenčkom menja pleničke in kako se jih potolaži, kadar jokajo. Vedno je oblečena v modro uniformo.
Pod veliko lipo stoji gostišče Pri Rosiki. Tam vas prijazno sprejme menedžerka Zarja, ki se oglaša na telefon na recepciji in sprejema rezervacije ter vedno poskrbi za topel sprejem gostov. Te pospremi do mize in jim predstavi aktualno ponudbo jedi. Za polne želodčke medtem skrbi kuharski chef Brin ter slaščičarska mojstrica Anamarija. Cher Brin pravi, da je njegova specialitita juha iz kozure in jogurta, Anamarijina ma torta iz malin in Kinder čokolade. Vsi prebivalci mesta Rajalnica se večkrat zberejo in podružijo prav v našem gostišču.
Za arhitekturo mesta in gradnjo novih stvarb skrbi arhitektka in gradbenica ob enem- Liana. Riše načrte in izbira same okolju prijazne materiale za nove gradnje ali renoviranje starejših objektov, ki so pod spomeniškim varstvom. Kot vodje projektov ji pomagajo vsestranka knjižničarka Brina, kirurg Bine in Noemi ter frizerska Maruša. Skupaj se dogovarjajo in snujejo načrte za prihodnost mesta, pri tem pa seveda upoštevajo tako želje meščanov, kot misel, za skrb za naravo in okolje v katerem živijo. Po mestu se lahko vozijo le s kolesi, rolerji, kotalkami, avtomobili so prepovedani, tako da tudi avtomehanične delavnice ne potrebujejo. Sicer pa je vse na dosegu in se tudi peš hitro pride.
Tako na koncu zgodbe pridemo samo še do pisateljic, in glavnih urednic krajevnega časopisa, županij mesta Rajalnica. To sta Petra in Tatjana, ki skrbita, da je v mestu vedno živahno, kjer je prisoten smeh, včasih jok, a skupnimi močmi tudi tega hitro premagamo. Mesto, kjer so prebivalci mesta slišani in poslušani, kjer se veliko igra, pleše, poje, ustvarja in raziskuje- tako nova znanja, kot okolico mesta.
V mestu Rajalnica, nam je res lepo.
Zgodbo sestavili in napisali: prebivalci mesta Rajalnica.
